Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (npr. neustrezen dovod zraka), slabe kvalitete goriva (npr. vlažen les), neustreznega načina kurjenja (npr. pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (sanacije so danes nujnost).

Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru dimniškega požara?

Zapremo dovod zraka v kurišče (vrata kurišča, odprtine itd.).
Umaknemo gorljive materiale od kurilne in dimovodne naprave ter čistilnih vratc.
Pokličemo center za obveščanje (112)!
Dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko pride do eksplozije.

Ker lahko temperature ob požaru katranskih oblog presežejo 1000 ˚C, lahko pride do poškodb dimovodne naprave. Zaradi slednjega po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zaradi česar je nujna previdnost ob teh dogodkih. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.

OB DIMNIŠKEM POŽARU JE NUJNO POTREBNO OBVESTITI IZBRANO DIMNIKARSKO DRUŽBO, DA UGOTOVI IN EVIDENTIRA VZROKE TER PREVERI POGOJE ZA NADALJNJE VARNO OBRATOVANJE NAPRAV. ODPRAVO UGOTOVLJENIH POMANJKLJIVOSTI PREPUSTIMO STROKOVNO USPOSOBLJENIM IZVAJALCEM.

Vir: Gasilska zveza Slovenije www.gasilec.net

Ob večdnevnih nizkih temperaturah lahko zamrznejo številne vodne površine, kar omogoča različne oblike rekreacije: hojo, drsanje, igranje hokeja in druge aktivnosti na ledu. Vsako zimo se ob tem pojavita vprašanji, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in kako to ugotoviti.

Led

Zavedati se je treba, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Z nekaj znanja fizike, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnih ukrepov je možno podati dokaj zanesljivo oceno dovoljene varne obremenitve ledu.

Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu je treba upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem.

Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.

Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.

Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa morate biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost.

Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.

Primer: za površino 200 m² ledu, ki je debel 10 cm, je dopustna obremenitev 22 oseb, težkih po 75 kg, ki stojijo na razdalji 3 m.

---

Kako izmeriti debelino ledu

Debelino ledu lahko ocenite ali natančno izmerite.

Če po ledu močno udarite z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen.

Natančnejšo meritev opravite tako, da izžagate kos ledu, izmerite debelino ter pregledate sestavo ledene kocke. Meritve opravite na več mestih, odvisno od posebnosti terena (velikost in globina vodne površine).

---

Varno obnašanje na ledu

Za svojo varnost ste odgovorni predvsem sami. Seznanite se, kako ravnati ob nesreči.

Upoštevajte prepovedi lokalne skupnosti glede gibanja po zaledenelih vodnih površinah.

Na led pojdite vedno dobro pripravljeni in opremljeni. Debelino ledu lahko preverite s pohodno palico z ostro konico. Priporočljiva sta tako imenovani vpikač ali šilo ter dolga vrv, s katerima se lahko izvlečete iz vode. Med osebno zaščitno opremo spadajo čelada, rokavice, rešilni jopič, nahrbtnik s kompletom rezervnega perila v nepremočljivi vrečki, topla pijača in manjša zaloga hrane, piščalka, žepna svetilka in mobilni telefon.

Preden greste na zaledenelo vodno površino, obvestite svoje bližnje, preverite vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine.

Na led nikoli ne hodite sami.

Ocenite debelino in barvo ledu, preglejte razpoke in poslušajte poke.

Če opazite, da led okoli vas poka v koncentričnih krogih, morate takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod vami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.

---

Postopki reševanja iz vode

Če se led pod vami vdre, poskusite ostati mirni in zbrani. Razširite roke in pokličite na pomoč. Obrnite se v smer od koder ste padli v vodo in skušajte vreči vrv do najbližje osebe, ki vas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagajte z vpikačem. Ko zlezete na led, ne vstanite takoj, temveč se nekajkrat zakotalite stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre.

Če rešujete drugo osebo, se ji približajte leže. Če pri sebi nimate vrvi, skušajte poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali karkoli, s čimer bi ponesrečenca lahko zvlekli iz vode.

Ko ponesrečenca izvlečete iz vode, morate preprečiti njegovo nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga preoblecite v suha oblačila in mu ponudite topel napitek.

V hladni vodi je podhladitev pogosta in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več.

Takoj pokličite pomoč na številko 112.

---

Besedilo je pripravljeno na podlagi napotkov in priporočil, objavljenih v Študiji o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah (Biotip d. o. o., avtor Martin Budna).

Vir: https://www.sos112.si/

Žled je vremenski pojav, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. Ko iz oblakov pada dež in ta prileti iz toplega v hladen zrak, se tam hitro ohladi. Tako se drobne kapljice ohladijo na temperaturo pod 0 ºC. Ko pa priletijo na zmrznjena zla ali na hladne predmete, tam v trenutku zmrznejo.

Tako dobijo veje, debla, telefonske in električne žice ter drogovi ledeni oklep. Led je zelo težak, zato se pod njegovo težo začnejo lomiti drevesa, žice se začnejo trgati, železni stebri pa se pričenjajo upogibati. Žled povzroča težave v prometu in preskrbi z električno energijo.

Pravočasno se pripravite žled

Okoli stavbe odstranite suha drevesa oziroma oklestite veje, ki bi se pod težo žleda lahko zlomila. Ustrezno zavarujte tudi izpostavljene elemente. Pripravite pesek in sol za posipanje zaledenelih površin.

Upoštevajte, da lahko pride do daljših prekinitev oskrbe z električno energijo in da je zaradi tega lahko motena ali prekinjena tudi oskrba s tekočo vodo in ogrevanje, onemogočeno je kuhanje, razsvetljava, priprava tople vode in podobno. Razmislite o možnostih priprave hrane in načinih ogrevanja, ki za delovanje ne potrebujejo električne energije, vendar pri tem poskrbite za požarno varnost.

Kako ravnati ob napovedanem žledu?

Spremljajte vremensko napoved, vremenske razmere in vremenska opozorila Agencije za okolje.

Pazljivo hodite po zaledenelih poteh. Ob obiskovanju narave bodite pozorni na pokanje vej in se izogibajte hoji pod drevesi. Ker se veje in drevesa pod težo žleda lahko zlomijo, je zadrževanje v parkih in gozdovih lahko nevarno. Vozil ne parkirate pod drevesi. 

Ne zadržujte se v bližini električnih daljnovodov, saj obstaja nevarnost trganja električnih kablov ter porušitve drogov in stebrov. Pretrganih kablov in drugih delov napeljav se ne dotikajte, saj so lahko še pod napetostjo.

Če ob izpadu električne energije le-to zagotavljate z generatorji električne energije (agregati), upoštevajte varnostne napotke skladno z navodili proizvajalcev. 

Ob izpadu električne energije ne odpirajte hladilnikov in zamrzovalnikov. Po vrnitvi električne energije preverite ustreznost živil. Za razsvetljavo uporabite baterijske svetilke. 

Na pot se odpravite le, če je nujno.

Vir:https://www.gov.si/teme/zled/