Možnost hudourniških poplav

Izdano: 27. 8. 2023 ob 9:00

Jutri dopoldan bodo Slovenijo od zahoda zajele nevihte z nalivi, ki bodo lahko tudi dolgotrajne. Ob tem bodo hitro naraščale manjše reke in hudourniki v zahodnem in osrednjem delu države, zlasti v porečjih predalpskega in dinarskega hribovja.

Zaradi spremenjenih odtočnih razmer po zadnjih poplavah, na odsekih kjer so struge hudournikov in rek spremenjene in mestih kjer so še prisotni nanosi materiala in plazine, bo padavinska voda lahko odtekala drugače kot običajno. Trenutno so najbolj ranljiva območja obeh Sor, Gradaščice, Kamniške Bistrice, Zgornje Savinjske doline in Mežiške doline.

Na vseh omenjenih območjih bodo možne poplave ob vodotokih ter poplave padavinske in zaledne vode.

Povezane strani

• Zvočni zapis opozorila

 
Opombe:

V primeru napovedi obeh tipov poplavnega dogodka na istem območju, barva območja opredeljuje tip dogodka z višjo stopnjo nevarnosti.

Opis stopenj nevarnosti in možnih učinkov [pdf, 177.3 KB]

Zemljevid z imeni območij [png, 259.4 KB]

Zaradi narave procesov ni mogoče napovedati in pravočasno izdati opozoril za vse nevarne okoljske dogodke, prav tako lahko prihaja do odstopanj napovedi in opozoril od dejanskega razvoja dogodkov. Več..

Vir: http://www.arso.gov.si/vode/opozorila/

Projekt »Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah« (angleško Safe and Equal in EMErgencies – SEE ME) je Uprava za zaščito in reševanje skupaj s projektnimi partnerji pridobila na razpisu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).

Naravne in druge nesreče prizadenejo predvsem najbolj ranljive skupine prebivalstva. Poleg otrok, starejših in bolnih so v nujnih primerih zagotovo najbolj ranljive tudi osebe s posebnimi potrebami. Osebe s posebnimi potrebami se  srečujejo s številnimi ovirami na različnih področjih družbenega življenja, tudi ob naravnih in drugih nesrečah. Poleg usklajevanja pomoči ob večjih nesrečah je eden glavnih namenov mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite tudi krepitev preventive in pripravljenosti, s ciljem povečati pripravljenost in sposobnost odzivanja celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ter mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Še  posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi varnosti in zaščiti oseb s posebnimi potrebami v primeru naravnih ali drugih nesreč.

Uprava za zaščito in reševanje kot projektni partner sodeluje v projektu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč na podlagi donacijske pogodbe med Evropsko komisijo in vodilnim partnerjem Ministrstvom za notranje zadeve, Civilne zaščite Hrvaške in projektnim partnerjem Ministrstvom za notranje zadeve, Direktorat za izredne situacije, Črna gora. Projekt bo potekal 18 mesecev, od marca 2022 do avgusta 2023, skupna vrednost projekta je 367.814,64 EUR.

Namen projekta je izboljšanje varnosti in zaščite oseb s posebnimi potrebami v primeru naravnih ali drugih nesreč preko ozaveščanja in  priprave smernic za vključitev potreb oseb s posebnimi potrebami  v aktivnosti preventive, načrtovanja in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah.

V okviru projekta bodo potekale aktivnosti, ki bodo pripomogle k ozaveščanju javnosti in sil zaščite, reševanja in pomoči o potrebah oseb s posebnimi potrebami v času nesreč, pripravljena bodo gradiva z informacijami o ravnanju ob nesrečah (ki bodo prilagojena osebam s posebnimi potrebami), izvedene bodo delavnice oziroma posveti, mednarodna konferenca in usposabljanja na temo potreb oseb s posebnimi potrebami v nesrečah. Pripravljene bodo smernice za vključitev potreb oseb s posebnimi potrebami v aktivnosti preventive, načrtovanja in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah.

Predvideni uporabniki in upravljalci rezultatov projekta so sile zaščite, reševanja in pomoči in drugi akterji vključeni v zaščito, reševanje in pomoč, osebe s posebnimi potrebami, lokalne in regionalne avtoritete ter skupnosti, širša javnost. Rezultati  projekta  niso  usmerjeni  le v  koristi  za  Slovenijo, ampak za vse projektne partnerje in širše na evropski ravni. Posredni učinek projekta je tudi čezmejno sodelovanje (krepitev) organov civilne zaščite s poudarkom na doslej prezrto področje, ki se nanaša na osebe s posebnimi potrebami, še posebej: skupni ukrepi pripravljenosti, pregled trenutnega stanja in dosedanjih dosežkov Evropske unije in nadaljnji razvoj teh dosežkov, da bi državam članicam ponudili posebno dodano vrednost.

Vir: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropski-projekt-varni-in-enaki-ob-naravnih-in-drugih-nesrecah/

Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost.

Vir: Wikipedia

Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 250 v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji, umrl pa 4. maja 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji.

Domovina tega še danes enega najbolj priljubljenih »ljudskih« svetnikov, zavetnika proti požarom in povodnjim ter enega izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, naj bi bila rimska provinca Norik, ki se je raztezala na ozemlju današnje Gornje Avstrije. Veliko je legend, ki opisujejo njegovo življenje, zgodovinski podatki pa so bolj skromni. Vemo le, da se je rodil v tretjem stoletju, po vsej verjetnosti v vasi Zeiselmauer blizu Dunaja. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Kot častnik rimske vojske je dosegel pomemben položaj, saj je postal vodja pisarne cesarskega namestnika v Lauriaku (vzhodno od Linza). V času Dioklecijanovega preganjanja so tudi v tem mestu zaprli štirideset kristjanov. Florijan jim je želel pomagati, načrtoval je njihov pobeg iz ječe, pa so pri tem prijeli še njega in ga pripeljali pred namestnika Akvilina. Florijan je takoj priznal, da je kristjan in ni popustil prigovarjanju in grožnjam. Po mučenju so mu na vrat navezali težak kamen in ga vrgli v reko Enns.

Zgodbe o Florijanovi mučeniški smrti med drugim poročajo tudi takole:
Vojaki Florijana privedejo pred namestnika Akvilina, ta pa ga nagovarja, naj po cesarjevem ukazu daruje malikom in si tako reši življenje. Ker ne privoli, se iz njega norčuje in mu grozi z mučenjem, Florijan pa povzdigne oči k nebu in glasno moli k Bogu za pomoč: »Moj Bog in moj Gospod! Že od mladosti sem zaupal vate, zato te ne morem nikoli zatajiti. Tvoje ime naj bo hvaljeno v nebesih in na zemlji. Zate se hočem bojevati in darovati svoje življenje. Tvoja mogočna roka naj me varuje in podpira. Vzemi me med svoje svete in izvoljene vojake, ki so že pred menoj pričali zate.« Akvilin ga zasramuje: »Kako moreš blebetati take bedarije in ne izpolniti cesarjevega povelja?« Florijan mu odgovori: »Ko sem nosil pozemeljsko orožje, sem potihoma služil svojemu Bogu in me satan nikoli ni mogel odvrniti od njegovega češčenja. Ti imaš sedaj oblast nad mojim telesom, ničesar pa ne moreš storiti moji duši; kajti nad njo ima oblast le Bog. Rad sem cesarju pokoren v vsem, v čemer me veže moja vojaška dolžnost; da pa bi daroval malikom, tega mi nihče ne more ukazati.« Oblastnik ga ves razkačen ukaže sleči in neusmiljeno tepsti. Florijan pa reče: »Vedi, da se nič ne bojim tvojih muk; daj zažgati grmado in rad bom šel nanjo v Jezusovem imenu.« Ko ga vojaki še naprej pretepajo, zakliče: »Ravno zdaj darujem pravi dar svojemu Gospodu in Bogu, ki me je okrepčal in povzdignil do te časti, da smem zanj trpeti.« Mučijo ga še bolj, Florijan pa še naprej hvali Boga in na glas pričuje, da je kristjan. Namestnik ga, ko vidi, da z mučenjem nič ne opravi, obsodi na smrt in ga ukaže utopiti v reki Enns, ki teče mimo mesta.

Florijan sprejme obsodbo z velikim veseljem. Vojaki ga odpeljejo na most, Florijan pa jih prosi, da bi smel še nekoliko moliti in priporočiti Bogu svojo dušo. Zvežejo ga, okoli vratu mu privežejo težak kamen. Ko je tako klečal na bregu reke in molil, si ga noben izmed vojakov ni upal potisniti v globoko vodo. Legenda pripoveduje, da se je do njega prerinil neki mlad pogan in ga surovo sunil, da se je zvrnil v reko. Ko pa se je nagnil čez ograjo, da bi videl, kako se utaplja, ni mogel videti ničesar, ker je v trenutku popolnoma oslepel. Florijanovo truplo je reka naplavila na skalo pod bregom, nato pa je priletel velikanski orel in ga varoval, da ga pogani niso mogli oskruniti. Pokopala ga je pobožna žena Valerija, ki se ji je svetnik v noči po svoji smrti prikazal. To naj bi se zgodilo leta 304.

Ko je rimski cesar Dioklecijan leta 303 začel z neusmiljenimi preganjanji kristjanov, so bili njegove prve žrtve tisti, ki so služili v rimski vojski. Florijan je bil vojaški poveljnik in upravnik v Noriku (ki se je raztezal od današnjega Celja do Münchna). Razkrili so ga, ko je zavrnil Dioklecijanov ukaz, naj zatira kristjane. Izročilo pravi, da je bil Florijan obsojen na smrt s sežigom. Pripravili so grmado in ga privezali na drog. Florijan je spodbujal svoje mučitelje, naj pohitijo in čim prej prižgejo grmado: »Ko boste to storili, se bom po plamenih povzpel v nebesa!« Polni jeze so poveljniki ukazali Florijana odvezati. Odločili so se, da ga bodo utopili.

Starodavno izročilo pravi, da je bil Florijan utopljen v reki Aniži s privezanim mlinskim kamnom okoli vratu, na kraju, kjer se Aniža izliva v Donavo. Njegove relikvije so nato pripeljali v Rim. Papež Lucij je del relikvij podaril poljskemu kralju Kazimirju in krakovskemu škofu. V kratkem se je Florijanovo češčenje iz Poljske in Avstrije razširilo po vsej Evropi.

Florijan je zavetnik gasilcev in ga pogosto upodabljajo, ko z vrčem vode gasi ogenj. Je priprošnjik tistih, čigar domove pogosto ogrožata požar ali strela.

Vir: Katoliška cerkev