Kljub zasneženim razmeram na cesti so se partnerji projekta KARST SAFE, preventivni ukrepi za varen Kras, sofinanciranega iz programa Interreg VI-A Italija-Slovenija (link), sestali v prostorih vodilnega partnerja Občine Sežana na prvem operativnem sestanku. Pregledali so svoje svoje aktivnosti in oblikovali delovne skupine. Načrtovanih je veliko dogodkov, strokovnih srečanj in delavnic za javnost in krajane, začele pa so se tudi priprave na javni razpis, ki prinaša sredstva za izboljšanje požarne varnosti.
Obvestila ZGRS Sežana
Ob večdnevnih nizkih temperaturah lahko zamrznejo številne vodne površine, kar omogoča različne oblike rekreacije: hojo, drsanje, igranje hokeja in druge aktivnosti na ledu. Vsako zimo se ob tem pojavita vprašanji, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in kako to ugotoviti.
Led
Zavedati se je treba, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Z nekaj znanja fizike, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnih ukrepov je možno podati dokaj zanesljivo oceno dovoljene varne obremenitve ledu.
Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu je treba upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem.
Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.
Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.
Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa morate biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost.
Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.
Primer: za površino 200 m2 ledu, ki je debel 10 cm, je dopustna obremenitev 22 oseb, težkih po 75 kg, ki stojijo na razdalji 3 m.
Kako izmeriti debelino ledu
Debelino ledu lahko ocenite ali natančno izmerite.
Če po ledu močno udarite z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen.
Natančnejšo meritev opravite tako, da izžagate kos ledu, izmerite debelino ter pregledate sestavo ledene kocke. Meritve opravite na več mestih, odvisno od posebnosti terena (velikost in globina vodne površine).
Varno obnašanje na ledu
Za svojo varnost ste odgovorni predvsem sami. Seznanite se, kako ravnati ob nesreči.
Upoštevajte prepovedi lokalne skupnosti glede gibanja po zaledenelih vodnih površinah.
Na led pojdite vedno dobro pripravljeni in opremljeni. Debelino ledu lahko preverite s pohodno palico z ostro konico. Priporočljiva sta tako imenovani vpikač ali šilo ter dolga vrv, s katerima se lahko izvlečete iz vode. Med osebno zaščitno opremo spadajo čelada, rokavice, rešilni jopič, nahrbtnik s kompletom rezervnega perila v nepremočljivi vrečki, topla pijača in manjša zaloga hrane, piščalka, žepna svetilka in mobilni telefon.
Preden greste na zaledenelo vodno površino, obvestite svoje bližnje, preverite vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine.
Na led nikoli ne hodite sami.
Ocenite debelino in barvo ledu, preglejte razpoke in poslušajte poke.
Če opazite, da led okoli vas poka v koncentričnih krogih, morate takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod vami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.
Postopki reševanja iz vode
Če se led pod vami vdre, poskusite ostati mirni in zbrani. Razširite roke in pokličite na pomoč. Obrnite se v smer od koder ste padli v vodo in skušajte vreči vrv do najbližje osebe, ki vas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagajte z vpikačem. Ko zlezete na led, ne vstanite takoj, temveč se nekajkrat zakotalite stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre.
Če rešujete drugo osebo, se ji približajte leže. Če pri sebi nimate vrvi, skušajte poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali karkoli, s čimer bi ponesrečenca lahko zvlekli iz vode.
Ko ponesrečenca izvlečete iz vode, morate preprečiti njegovo nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga preoblecite v suha oblačila in mu ponudite topel napitek.
V hladni vodi je podhladitev pogosta in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več.
Takoj pokličite pomoč na številko 112.
Besedilo je pripravljeno na podlagi napotkov in priporočil, objavljenih v Študiji o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah (Biotip d. o. o., avtor Martin Budna).
Žled je vremenski pojav, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. Ko iz oblakov pada dež in ta prileti iz toplega v hladen zrak, se tam hitro ohladi. Tako se drobne kapljice ohladijo na temperaturo pod 0 ºC. Ko pa priletijo na zmrznjena zla ali na hladne predmete, tam v trenutku zmrznejo.
Tako dobijo veje, debla, telefonske in električne žice ter drogovi ledeni oklep. Led je zelo težak, zato se pod njegovo težo začnejo lomiti drevesa, žice se začnejo trgati, železni stebri pa se pričenjajo upogibati. Žled povzroča težave v prometu in preskrbi z električno energijo.
Pravočasno se pripravite žled
Okoli stavbe odstranite suha drevesa oziroma oklestite veje, ki bi se pod težo žleda lahko zlomila. Ustrezno zavarujte tudi izpostavljene elemente. Pripravite pesek in sol za posipanje zaledenelih površin.
Upoštevajte, da lahko pride do daljših prekinitev oskrbe z električno energijo in da je zaradi tega lahko motena ali prekinjena tudi oskrba s tekočo vodo in ogrevanje, onemogočeno je kuhanje, razsvetljava, priprava tople vode in podobno. Razmislite o možnostih priprave hrane in načinih ogrevanja, ki za delovanje ne potrebujejo električne energije, vendar pri tem poskrbite za požarno varnost.
Kako ravnati ob napovedanem žledu?
Spremljajte vremensko napoved, vremenske razmere in vremenska opozorila Agencije za okolje.
Pazljivo hodite po zaledenelih poteh. Ob obiskovanju narave bodite pozorni na pokanje vej in se izogibajte hoji pod drevesi. Ker se veje in drevesa pod težo žleda lahko zlomijo, je zadrževanje v parkih in gozdovih lahko nevarno. Vozil ne parkirate pod drevesi.
Ne zadržujte se v bližini električnih daljnovodov, saj obstaja nevarnost trganja električnih kablov ter porušitve drogov in stebrov. Pretrganih kablov in drugih delov napeljav se ne dotikajte, saj so lahko še pod napetostjo.
Če ob izpadu električne energije le-to zagotavljate z generatorji električne energije (agregati), upoštevajte varnostne napotke skladno z navodili proizvajalcev.
Ob izpadu električne energije ne odpirajte hladilnikov in zamrzovalnikov. Po vrnitvi električne energije preverite ustreznost živil. Za razsvetljavo uporabite baterijske svetilke.
Na pot se odpravite le, če je nujno.
Letošnja tema projekta Oktober – mesec požarne varnosti je požar v naravi.
Že majhen izvor toplote (npr. ogenj, iskrenje, vroč katalizator vozila) lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti, kar lahko ogroža ljudi, živali in okolje. Namen letošnjega meseca požarne varnosti je širši javnosti podati informacijo o vzrokih za nastanek požara, opisati nevarnosti in napotke, kako lahko sami preventivno ravnajo, da preprečijo njegov nastanek, kaj naj storijo, če požar v naravi ogroža dom, ob evakuaciji in po vrnitvi domov.
Aktivnosti ob letošnjem mesecu požarne varnosti pripravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Zavod za gozdove Slovenije.
Ne podcenjujte moči vode. Preverite, ali živite na poplavnem območju, in pravočasno ukrepajte.
Poplave povzročajo med naravnimi nesrečami v Sloveniji veliko škode, in sicer zaradi silovitosti ter pogostosti. Včasih zahtevajo tudi človeško življenje. Poplave se lahko pojavljajo med vsem letom, najpogostejše pa so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Poleti so poplave povezane z neurji in so predvsem krajevne ter hudourniške.
Pred poplavo
Pravočasno se poučite, kaj lahko naredite pred poplavo, s katerimi ukrepi lahko omilite njene posledice in kako ravnati ob poplavi ter po njej. V spletni aplikaciji Atlas okolja preverite, ali živite na območju, ki ga ogrožajo poplave, v aplikaciji SMOK (Sistem monitoringa, opozarjanja in kontrole) pa lahko spremljate stanje vodotokov in padavin. Priporočljivo je pripraviti zadostno zalogo pitne vode, konzervirane hrane, nujnih zdravil, opremo za prvo pomoč, nepremočljive obleke in čevlje, baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki ter drugo, kar menite, da bi potrebovali.
Ob napovedi poplave
Če živite v predelu, kjer so mogoče poplave in nanje opozarjajo vremenske razmere, spremljajte vremensko napoved in vremenska opozorila ter opazujte naraščanje vode v okolici. Če lahko, iz kleti in nižjih prostorov umaknite premično premoženje. V okolici stavbe zavarujte ali umaknite predmete, ki jih voda lahko odplavi. S protipoplavnimi vrečami preprečite vdor vode v stavbo. Vozilo umaknite iz podzemnih garaž in z brežin ter ga parkirajte na mesto, ki je dvignjeno nad območje, ki ga lahko poplavi voda. Ob napovedi močnega deževja in možnosti poplav preložite športne dejavnosti, ki so povezane z vodo in obvodnim prostorom.
Med poplavo
Če ste ostali v stavbi na poplavljenem območju, se umaknite v višje nadstropje stavbe, zunaj pa na višje ležeče območje, ki
ga voda še ni dosegla. Nikoli ne poskušajte prečkati vodnega toka, tudi če vam voda sega le do kolen, saj vas lahko vodni tok spodnese. Ne približujte se rečnim brežinam, saj so lahko zaradi erozije spodjedene in niso trdne. Upoštevajte zapore cest in podvozov. Z vozilom ne poskušajte prečkati poplavljenih cest.
Po poplavi
Voda, ki je poplavila območja in prostore je onesnažena, zato se ob odpravljanju posledic ustrezno zaščitite in se po delu
temeljito umijte. Iz poplavljenih prostorov izčrpajte vodo in odstranite naplavine, poplavljene naprave ter opremo. Tla in
stene teh prostorov ter predmete, ki so bili v stiku s poplavno vodo, očistite s čisto vodo, jih razkužite in dobro posušite. Če
predmetov ni mogoče očistiti, jih zavrzite. Ne uživajte hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo. Upoštevajte navodila glede
uporabe pitne vode.
Možnost hudourniških poplav
Izdano: 27. 8. 2023 ob 9:00
Jutri dopoldan bodo Slovenijo od zahoda zajele nevihte z nalivi, ki bodo lahko tudi dolgotrajne. Ob tem bodo hitro naraščale manjše reke in hudourniki v zahodnem in osrednjem delu države, zlasti v porečjih predalpskega in dinarskega hribovja.
Zaradi spremenjenih odtočnih razmer po zadnjih poplavah, na odsekih kjer so struge hudournikov in rek spremenjene in mestih kjer so še prisotni nanosi materiala in plazine, bo padavinska voda lahko odtekala drugače kot običajno. Trenutno so najbolj ranljiva območja obeh Sor, Gradaščice, Kamniške Bistrice, Zgornje Savinjske doline in Mežiške doline.
Na vseh omenjenih območjih bodo možne poplave ob vodotokih ter poplave padavinske in zaledne vode.
Povezane strani
Opombe:
V primeru napovedi obeh tipov poplavnega dogodka na istem območju, barva območja opredeljuje tip dogodka z višjo stopnjo nevarnosti.
Opis stopenj nevarnosti in možnih učinkov [pdf, 177.3 KB]
Zemljevid z imeni območij [png, 259.4 KB]
Zaradi narave procesov ni mogoče napovedati in pravočasno izdati opozoril za vse nevarne okoljske dogodke, prav tako lahko prihaja do odstopanj napovedi in opozoril od dejanskega razvoja dogodkov. Več..
Vsako leto je konec avgusta, ko občina Sežana praznuje svoj praznik, v mestu živahno in veselo.
Bogat kulturni, zabavni in športni program popestrijo še lokalna društva, ki predstavijo svoje delovanje in stojnice na katerih domači ponudniki ponudijo svoje izdelke.
Celoten program je dostopen tukaj.
V soboto 26.8.2023 bomo sklopu programa praznika občine Sežana tudi Zavod za gasilno in reševalno službo predstavili gasilnike in protipožarno opremo za gospodinjstva. Vabljeni na ogled in svetovanje.
Projekt »Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah« (angleško Safe and Equal in EMErgencies – SEE ME) je Uprava za zaščito in reševanje skupaj s projektnimi partnerji pridobila na razpisu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).
Naravne in druge nesreče prizadenejo predvsem najbolj ranljive skupine prebivalstva. Poleg otrok, starejših in bolnih so v nujnih primerih zagotovo najbolj ranljive tudi osebe s posebnimi potrebami. Osebe s posebnimi potrebami se srečujejo s številnimi ovirami na različnih področjih družbenega življenja, tudi ob naravnih in drugih nesrečah. Poleg usklajevanja pomoči ob večjih nesrečah je eden glavnih namenov mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite tudi krepitev preventive in pripravljenosti, s ciljem povečati pripravljenost in sposobnost odzivanja celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ter mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Še posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi varnosti in zaščiti oseb s posebnimi potrebami v primeru naravnih ali drugih nesreč.
Uprava za zaščito in reševanje kot projektni partner sodeluje v projektu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč na podlagi donacijske pogodbe med Evropsko komisijo in vodilnim partnerjem Ministrstvom za notranje zadeve, Civilne zaščite Hrvaške in projektnim partnerjem Ministrstvom za notranje zadeve, Direktorat za izredne situacije, Črna gora. Projekt bo potekal 18 mesecev, od marca 2022 do avgusta 2023, skupna vrednost projekta je 367.814,64 EUR.
Namen projekta je izboljšanje varnosti in zaščite oseb s posebnimi potrebami v primeru naravnih ali drugih nesreč preko ozaveščanja in priprave smernic za vključitev potreb oseb s posebnimi potrebami v aktivnosti preventive, načrtovanja in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah.
V okviru projekta bodo potekale aktivnosti, ki bodo pripomogle k ozaveščanju javnosti in sil zaščite, reševanja in pomoči o potrebah oseb s posebnimi potrebami v času nesreč, pripravljena bodo gradiva z informacijami o ravnanju ob nesrečah (ki bodo prilagojena osebam s posebnimi potrebami), izvedene bodo delavnice oziroma posveti, mednarodna konferenca in usposabljanja na temo potreb oseb s posebnimi potrebami v nesrečah. Pripravljene bodo smernice za vključitev potreb oseb s posebnimi potrebami v aktivnosti preventive, načrtovanja in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah.
Predvideni uporabniki in upravljalci rezultatov projekta so sile zaščite, reševanja in pomoči in drugi akterji vključeni v zaščito, reševanje in pomoč, osebe s posebnimi potrebami, lokalne in regionalne avtoritete ter skupnosti, širša javnost. Rezultati projekta niso usmerjeni le v koristi za Slovenijo, ampak za vse projektne partnerje in širše na evropski ravni. Posredni učinek projekta je tudi čezmejno sodelovanje (krepitev) organov civilne zaščite s poudarkom na doslej prezrto področje, ki se nanaša na osebe s posebnimi potrebami, še posebej: skupni ukrepi pripravljenosti, pregled trenutnega stanja in dosedanjih dosežkov Evropske unije in nadaljnji razvoj teh dosežkov, da bi državam članicam ponudili posebno dodano vrednost.
POVEZAVE
Obvestila
- Oktober – mesec požarne varnosti 202427.09.2024 - 9:47
- Možnost hudourniških poplav11.09.2024 - 14:39
- Prenehanje velike požarne ogroženosti naravnega okolja20.08.2024 - 14:19