OGLJIKOV MONOKSID – TIHI UBIJALEC

  • Kaj je ogljikov monoksid oz. oksid (CO)?

Pravilnejše je poimenovanje ogljikov oksid, vendar pa je v splošni rabi še vedno bolj pogosto poimenovanje ogljikov monoksid. Kemijski simbol za ogljikov monoksid je CO. Ogljikov monoksid je zelo strupen plin. Izjemno nevaren je zaradi svojih lastnosti: je neviden, brez vonja in okusa!

  • Kako nastane?

Sprošča se pri izgorevanju v gorilnih napravah, ki uporabljajo fosilna goriva: premog, kurilno olje, utekočinjen plin, naravni plin, parafin, les, bencin, nafto, oglje, itd. Za človeka in živali je ogljikov monoksid strupen, saj preprečuje organizmu sposobnost absorbiranja kisika, kar vodi v resne in tudi usodne poškodbe tkiv. Do uhajanja strupenega plina največkrat pride zaradi nepravilnega delovanja, vzdrževanja ali vgradnje gorilnih naprav za ogrevanje vode in prostorov.

V nadaljevanju smo vam pripravili najbolj osnovne ukrepe, s katerimi se lahko zaščitite pred nevarnim plinom in kako zaščitite svoje najbližje pred ogljikovim monoksidom, ki ga nekateri poimenujejo tudi tihi ubijalec oz. nevidni morilec.

  • Kje največkrat nastaja ogljikov monoksid?

V veliki večini stanovanjskih objektov imamo vsaj enega izmed spodnjih potencialnih izvorov nastajanja ogljikovega monoksida:

Najbolj pogosti izvori nastanka ogljikovega monoksida
Plinske kuhalne plošče; Poškodovani dimniki; Prenosni plinski ali oljni grelniki;
Kamini na trda goriva, plin ali olje; Plinske ali oljne peči in bojlerji; Krušne peči na trda goriva ali olje;
Žar v zaprtih prostorih; Avtomobili, motorji in kosilnice na motorni pogon v garažah;

  • Ali prepoznate prve znake zastrupitve z ogljikovim monoksidom?

Izpostavljenost veliki koncentraciji ogljikovega monoksida je izjemno škodljiva. Zelo pomembno je, koliko časa smo izpostavljeni strupenemu plinu. O naslednjih simptomih, ki so povezani z zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom, se pogovorite z vsemi člani vaše družine:

  • Manjša izpostavljenost CO:
    Rahel glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, oslabelost, omotičnost, bolečine enake simptomom gripe, možnost je tudi poslabšanja osnovne bolezni, kot npr. kroničnega bronhitisa, angine pektoris itd;
  • Srednja izpostavljenost CO:
    Možni ščipajoči glavoboli, zaspanost, zmedenost, motnje vida, visok srčni utrip;
  • Visoka izpostavljenost CO:
    Nezavest, krči, odpoved srca in prenehanje dihanja, smrt.

  • Kaj moramo narediti, če zaznamo prve znake uhajanja ogljikovega monoksida?
  • Izklopite vse gorilne naprave;
  • Odprite vrata in okna da se prostor prezrači;
  • Zapustite prostor;
  • Pokličite vzdrževalca vaših gorilnih naprav;
  • Če ste v dvomih glede zastrupitve pokličite na št. 
  • Če imate nameščen detektor ne vstopajte v prostor toliko časa, dokler zvočni alarm na detektorju ne preneha delovati;
  • Ne uporabljajte gorilnih naprav, dokler jih ne pregleda pooblaščeni vzdrževalec;
  • Kako se lahko zaščitite pred “Nevidnim morilcem”?

Za preprečevanje zastrupitve z ogljikovim monoksidom svetujemo redno pregledovanje in vzdrževanje kurilnih naprav (predvsem plinskih peči) in dimnikov, redno prezračevanje bivalnih prostorov ter namestitev detektorjev ogljikovega monoksida. 

  • Posledice zastrupitve z ogljikovim monoksidom in preventiva

V spodnji tabeli boste lahko zasledili poleg vrednosti koncentracije ogljikovega monoksida tudi opozorila, ki vam bodo v pomoč pri razumevanju Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Dimnikarske službe se morajo držati tega pravilnika, ki določa stopnjo še dovoljene koncentracije ogljikovega monoksida v ceveh za odvod dimnih plinov (dimnikih).

CO v zraku (▲ppm)Približni čas vdihovanja in simptomi zastrupitve
35Največja dovoljena koncentracija neprekinjene izpostavljenosti v obdobju 8ih ur po OSHA*
150Rahel glavobol po 90 minutah
162Po Pravilniku MZPOE** pri rednem pregledu kurišča z atmosferskimi gorilniki vrednost CO ne sme presegati 162ppm (200mg/m3) v ceveh za odvod dimnih plinov. Potrebna je odprava nepravilnosti izgorevanja.
200Rahel glavobol, utrujenost, vrtoglavica in slabost po 2-3 urah
400Glavobol v sprednjem delu glave po 1-2 uri, nevarno za življenje po 3 urah. To je tudi najvišja dovoljena koncentracija v ceveh za odvod dimnih plinov.
486Če dimnikar pri pregledu kurišča z atmosferskimi gorilniki ugotovi večjo koncentracijo CO kot 486ppm (600 mg/m3) v ceveh za odvod dimnih plinov, mora po Pravilniku MZPOE ** obvestiti inšpekcijo, pristojno za okolje.
800Vrtoglavica, slabost, krči v 45 minutah, nezavest v roku 2 ur, smrt nastopi po 2-3 urah.
1,600Glavobol, vrtoglavica in krči v 20 minutah, smrt v roku 1 ure.
3,200Glavobol, vrtoglavica in krči v 20 minutah, smrt v roku 25-30 minut.
6,400Glavobol, vrtoglavica in krči v 1-2 minutah, smrt v roku 10-15 minut.
12,800Smrt nastopi v roku 1-3 minut.
▲ppm: parts per milion / delcev na milion (1ppm = 1,23mg/m3)
*: OSHA: Occupational safety & health Association
** Pravilnik MZOPE (Ministrstva za okolje, prostor in energijo): Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov izdan na podlagi petega odstavka 148. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) ter popravek pravilnika (Uradni list RS, št. 18/2005).


Vir: Detektor sistemi

/Objavil

KAKO RAVNAMO V PRIMERU DIMNIŠKEGA POŽARA OZ. POŽARA KATRANSKIH OBLOG V DIMOVODNI NAPRAVI?

Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (npr. neustrezen dovod zraka), slabe kvalitete goriva (npr. vlažen les), neustreznega načina kurjenja (npr. pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (sanacije so danes nujnost).

Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru dimniškega požara?

Zapremo dovod zraka v kurišče (vrata kurišča, odprtine itd.).
Umaknemo gorljive materiale od kurilne in dimovodne naprave ter čistilnih vratc.
Pokličemo center za obveščanje (112)!
Dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko pride do eksplozije.

Ker lahko temperature ob požaru katranskih oblog presežejo 1000 ˚C, lahko pride do poškodb dimovodne naprave. Zaradi slednjega po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zaradi česar je nujna previdnost ob teh dogodkih. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.

OB DIMNIŠKEM POŽARU JE NUJNO POTREBNO OBVESTITI IZBRANO DIMNIKARSKO DRUŽBO, DA UGOTOVI IN EVIDENTIRA VZROKE TER PREVERI POGOJE ZA NADALJNJE VARNO OBRATOVANJE NAPRAV. ODPRAVO UGOTOVLJENIH POMANJKLJIVOSTI PREPUSTIMO STROKOVNO USPOSOBLJENIM IZVAJALCEM.

Vir: Gasilska zveza Slovenije www.gasilec.net

/Objavil

Interreg KARST-SAFE

Kljub zasneženim razmeram na cesti so se partnerji projekta KARST SAFE, preventivni ukrepi za varen Kras, sofinanciranega iz programa Interreg VI-A Italija-Slovenija (link), sestali v prostorih vodilnega partnerja Občine Sežana na prvem operativnem sestanku. Pregledali so svoje svoje aktivnosti in oblikovali delovne skupine. Načrtovanih je veliko dogodkov, strokovnih srečanj in delavnic za javnost in krajane, začele pa so se tudi priprave na javni razpis, ki prinaša sredstva za izboljšanje požarne varnosti.

/Objavil

Zaledenele vodne površine

Ob večdnevnih nizkih temperaturah lahko zamrznejo številne vodne površine, kar omogoča različne oblike rekreacije: hojo, drsanje, igranje hokeja in druge aktivnosti na ledu. Vsako zimo se ob tem pojavita vprašanji, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in kako to ugotoviti.

Led

Zavedati se je treba, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Z nekaj znanja fizike, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnih ukrepov je možno podati dokaj zanesljivo oceno dovoljene varne obremenitve ledu.

Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu je treba upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem.

Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.

Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.

Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa morate biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost.

Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.

Primer: za površino 200 m2 ledu, ki je debel 10 cm, je dopustna obremenitev 22 oseb, težkih po 75 kg, ki stojijo na razdalji 3 m.

Kako izmeriti debelino ledu

Debelino ledu lahko ocenite ali natančno izmerite.

Če po ledu močno udarite z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen.

Natančnejšo meritev opravite tako, da izžagate kos ledu, izmerite debelino ter pregledate sestavo ledene kocke. Meritve opravite na več mestih, odvisno od posebnosti terena (velikost in globina vodne površine).

Varno obnašanje na ledu

Za svojo varnost ste odgovorni predvsem sami. Seznanite se, kako ravnati ob nesreči.

Upoštevajte prepovedi lokalne skupnosti glede gibanja po zaledenelih vodnih površinah.

Ilustracija prikazuje reševanje iz poledenele vode.
Previdno na zaledenelih površinah.

Na led pojdite vedno dobro pripravljeni in opremljeni. Debelino ledu lahko preverite s pohodno palico z ostro konico. Priporočljiva sta tako imenovani vpikač ali šilo ter dolga vrv, s katerima se lahko izvlečete iz vode. Med osebno zaščitno opremo spadajo čelada, rokavice, rešilni jopič, nahrbtnik s kompletom rezervnega perila v nepremočljivi vrečki, topla pijača in manjša zaloga hrane, piščalka, žepna svetilka in mobilni telefon.

Preden greste na zaledenelo vodno površino, obvestite svoje bližnje, preverite vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine.

Na led nikoli ne hodite sami.

Ocenite debelino in barvo ledu, preglejte razpoke in poslušajte poke.

Če opazite, da led okoli vas poka v koncentričnih krogih, morate takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod vami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.

Postopki reševanja iz vode

Če se led pod vami vdre, poskusite ostati mirni in zbrani. Razširite roke in pokličite na pomoč. Obrnite se v smer od koder ste padli v vodo in skušajte vreči vrv do najbližje osebe, ki vas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagajte z vpikačem. Ko zlezete na led, ne vstanite takoj, temveč se nekajkrat zakotalite stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre.

Če rešujete drugo osebo, se ji približajte leže. Če pri sebi nimate vrvi, skušajte poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali karkoli, s čimer bi ponesrečenca lahko zvlekli iz vode.

Ko ponesrečenca izvlečete iz vode, morate preprečiti njegovo nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga preoblecite v suha oblačila in mu ponudite topel napitek.

V hladni vodi je podhladitev pogosta in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več.

Takoj pokličite pomoč na številko 112.

Besedilo je pripravljeno na podlagi napotkov in priporočil, objavljenih v Študiji o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah (Biotip d. o. o., avtor Martin Budna).

Vir: https://www.sos112.si/

/Objavil