Ob nesrečah je lahko poškodovana gospodarska javna infrastruktura in zaradi tega prekinjena ali motena oskrba z elektriko, zemeljskim plinom in vodo. Poškodovani so lahko kanalizacijski sistemi in sistemi ogrevanja. Prav tako so lahko poškodovane in neprevozne ceste ter prekinjene železniške povezave. Pride lahko tudi do motenj v komunikacijskih sistemih. Trgovine, bencinski servisi, šole in druge ustanove so lahko zaprte, plačilo s plačilnimi karticami ni mogoče, bankomati pa ne delujejo.

V nadaljevanju so našteti prehrambni in drugi izdelki, ki jih je priporočljivo pripraviti za primer naravne ali druge nesreče. Pripravite jih glede na potrebe družinskih članov in prostorske ter finančne zmožnosti. Izdelke v zalogi je treba redno pregledovati in obnavljati; zato priporočamo, da pregled opravite dvakrat na leto, na primer ob prehodu z zimskega na poletni čas in s poletnega na zimski.

Nujna zaloga hrane

Hrana je nujna za preživetje. S pravilno prehrano se telo obnavlja, ohranja svojo delovno sposobnost in kljubuje številnim boleznim in naporom.

Ob nesrečah in daljšem izpadu električne energije so lahko moteni ali celo onemogočeni toplotna obdelava hrane, oskrba z vodo, priprava tople vode, hlajenje in drugo, pri katerih je za delovanje nujna električna energija.

Primanjkuje lahko živil, redna oskrba z njimi je ovirana, poslabšajo se razmere, v katerih se živila pripravljajo. V brošuri Varnost živil v izrednih razmerah si lahko preberete še več napotkov.

Priporočljivo je, da pripravite nujno zalogo hrane.

Pri izbiri živil upoštevajte prehranske potrebe družinskih članov, na primer dojenčkov, otrok, starejših, bolnikov, nosečnic, doječih mater, oseb, ki imajo predpisano dieto, ter oseb s prehranskimi omejitvami in alergijami na hrano.

Poskrbite tudi za zalogo hrane za domače živali.

Živila shranite v suhih, hladnih in temnejših prostorih. Shranjena naj bodo v vodotesni embalaži oziroma v embalaži, v kateri je vsebina varna pred glodavci, insekti in drugimi škodljivci. Živil ne shranjujte skupaj z nevarnimi snovmi.

Živila v zalogi je treba pregledovati in obnavljati. Ob pregledu zavrzite živila, ki jim je rok trajanja potek ali so videti neprimerna za uživanje. Upoštevajte rok trajanja, ki ga je določil proizvajalec. Če je rok trajanja označen kot uporabno najmanj do in je že potekel, so živila lahko še vedno primerna, če:

• embalaža ni poškodovana ali drugače spremenjena,
• površina živila ni poškodovana, nagnita ali sluzasta,
• so videz, vonj in okus tipični za to vrsto živila,
• so brez neprijetnih priokusov ali vonja,
• živilo ne vsebuje ostankov mrčesa ali glodavcev,
• je struktura živila nespremenjena, niso izločene posamezne sestavine in ni sledi bakterijskega vrenja.

Za pripravo hrane pripravite plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, nekaj posode, jedilni pribor za enkratno uporabo in drugo. Upoštevajte priporočila za pripravo varne hrane. V brošuri Varnost živil v izrednih razmerah preberite več napotkov.

Zaloga vode

Ob naravnih nesrečah je lahko poškodovano vodovodno omrežje. Če uporaba pitne vode pomeni nevarnost za zdravje, jo upravljavec neha dobavljati ali omeji njeno uporabo, odredi prekuhavanje ali zagotovi nadomestno oskrbo s pitno vodo (na primer ustekleničena voda, voda iz cistern, lokalna priprava in drugo). V brošuri Varnost živil v izrednih razmerah najdete več napotkov.

Doma lahko pripravite stalno zalogo pitne vode vsaj za tri dni (na primer ustekleničeno vodo), pripravite pa lahko tudi sredstva za razkuževanje vode.

Ob naravnih in drugih nesrečah je treba zagotoviti minimalno količino 7,5 litra pitne vode na osebo na dan. Ta količina je namenjena pitju, pripravi hrane in osnovni osebni higieni. Takšna preskrba lahko traja največ dva do tri dni. Količina se mora nato povečati na najmanj 20 litrov na osebo na dan, izjemoma na 15 litrov.

Priporočamo, da pripravite zalogo pitne vode vsaj za tri dni.

Pri zagotavljanju minimalne količine pitne vode je treba upoštevati predvsem klimatske razmere, fizično aktivnost, spol, starost, nekatera fiziološka stanja (nosečnost, dojenje), tip prehrane in zdravstveno stanje osebe.

Poskrbite tudi za zalogo vode za domače živali.

Vodo shranite v hladnem prostoru, zaščiteno pred soncem in drugimi viri toplote. Pred uporabo se prepričajte, da embalaža ni poškodovana.

Zalogo vode je treba pregledovati in obnavljati. Upoštevajte rok trajanja, ki ga je določil proizvajalec.

Domača lekarna

Pripravite najnujnejša zdravila in opremo za prvo pomoč:

• zdravila, ki jih morate redno jemati,
• zdravila za zniževanje telesne temperature,
• zdravila proti bolečinam,
• zdravila za prebavne motnje,
• obveze, obliže, gaze,
• termometer, škarje, pinceto,
• sredstva za dezinfekcijo rok,
• drugo, kar menite do boste potrebovali.

Pripravite tudi rezervne baterije za medicinske pripomočke (na primer slušne aparate).

Zdravila in opremo za prvo pomoč hranite v suhem in temnem prostoru.

Zalogo zdravil in opremo za prvo pomoč je treba pregledovati in obnavljati. Upoštevajte rok trajanja, ki ga je določil proizvajalec.

Higiena

Ob nesrečah se lahko higienske razmere zaradi pomanjkanje vode, poškodovanega kanalizacijskega sistema ali neustreznih prostorov poslabšajo in so lahko vzrok za bolezni in okužbe. Pomembno je, da poskrbite za osebno in splošno higieno.

Pripravite:

• milo in šampon,
• zobno pasto in ščetke,
• toaletni papir, toaletne brisače, higienske vložke,
• plenice,
• pralni prašek,
• razkužila, čistila in sredstva za dezinfekcijo,
• sredstva proti mrčesu,
• vrečke za odpadke,
• drugo, kar menite, da boste potrebovali.

Drugi pomembni napotki

Pripravite oblačila in obutev: trpežne pohodne čevlje, gumijaste škornje, topla oblačila, vodoodporna oblačila, rokavice, odeje in podobno.

Za razsvetljavo pripravite baterijsko svetilko (ročno in naglavno) ali svetilne palice. Lahko pripravite tudi sveče in vžigalice, vendar jih ne prižigajte, če obstaja nevarnost eksplozije. Zagotovite požarno varnost. V temah Požar in Potres najdete še druge koristne nasvete.

Za spremljanje informacij pripravite baterijski radijski sprejemnik. Na zalogi imejte tudi ustrezne rezervne baterijske vložke.

Dokumente in dragocenosti shranite v škatlah oziroma kasetah iz vodotesne in negorljive snovi.

Glede na predvideno oziroma pričakovano nesrečo lahko pripravite tudi orodje za odstranjevanje posledic naravnih nesreč, potopno črpalko za umazano vodo, zaščitno folijo, protipoplavne elemente in vreče ter drugo.

Razmislite tudi o drugih ukrepih, s katerimi lahko zmanjšate poškodbe in škodo (razporeditev in pritrditev pohištva in aparatov, hramba izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi, vzdrževanje stavbe in okolice ter drugo).

Družinske člane seznanite z napotki, kako ravnati ob nesrečah.

Kontaktna kartica

Za vse družinske člane izpolnite osebne kontaktne kartice. Vsi člani naj imajo svojo kartico vedno pri sebi. Obrazec osebne kontaktne kartice najdete v zgibanki Ste pripravljeni na potres.

Obrazec gospodinjstva

Izpolnite obrazec gospodinjstva v primeru naravnih in drugih nesreč. Priporočljivo je, da obrazec hranite skupaj s fotokopijami pomembnejših dokumentov v vodotesni in negorljivi škatli oziroma kaseti.

Vir: https://www.gov.si/

11. 2. je mednarodni dan enotne evropske številke za klic v sili 112. Klici nanjo so brezplačni, na tej številki pa je ljudem dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, nujna veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot in policije, čeprav v državi delujejo tudi druge nacionalne številke klica v sili.

ŠTEVILKO 112 POKLIČETE:

1. če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih reševalcev, drugih reševalnih enot ali policije;

• če opazite, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnažena pitna voda, potok, reka ali morje, da grozi zemeljski ali snežni plaz, da so pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazite druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja, kulturne dediščine in okolja;

• če ob nesreči ali zvečani nevarnosti naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer, potrebujete informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, električno energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne odeje v visokogorju.

Ko kličete na številko 112, povejte:

KDO kliče  

KAJ se je zgodilo  

KJE se je zgodilo  

KDAJ se je zgodilo  

KOLIKO je ponesrečencev  

kakšne so POŠKODBE  

kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave… )  

kakšno POMOČ potrebujete.

Vir: https://www.sos112.si/klic_v_sili.html

Velikokrat se zgodi, da ob požaru, nesreči ali ko nekdo potrebuje medicinsko pomoč, interventna vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Na intervencijskih poteh in površinah, ki so namenjene gasilcem, so parkirana ali ustavljena vozila, na njih so postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita in podobno), dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje, delovne površine so neustrezne in podobno. Hitro posredovanje reševalcev, ki je v takih primerih še kako pomembno, je tako lahko onemogočeno.

Zavedati se je treba, da je preventivno delovanje zelo pomembno. Z ustreznim in pravočasnim ravnanjem se lahko prepreči marsikatero nesrečo ali vsaj zmanjša njene posledice.

Poskrbeti je treba, da bodo intervencijske poti in površine za gasilce vedno proste in prehodne. Upoštevati je treba talne oznake in prometne znake, s katerimi so te površine označene. Vozila morajo biti parkirana le na označenih parkirnih mestih, površine pa morajo biti očiščene (odstranjene večje veje, postriženo grmovje, očiščen sneg in podobno). Zabojniki za smeti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo dovozov in dostopov. Na površinah ne smejo biti postavljene ovire, ki jih ni možno odstraniti (betonska cvetlična korita in podobno). Če so nameščeni zapornice in zaporni količki, naj bodo takšni, da jih lahko ob intervenciji odprejo tudi vozniki interventnih vozil.

Vir: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/oktober-mesec-pozarne-varnosti-2/