Požar na Krasu 2022
Sposodili si bomo tekst, ki ga je na FB-ju objavil Peter Jerina, dolgoletni vodja izmene v ZGRS Sežana, inštruktor in predavatelj na gasilski šoli, poveljnik Kraške gasilske zveze in tisti, ki je odigral eno ključnih vlog tako v organizacijskem kot operativnem smislu na terenu, da je požar pod kontrolo.
En čevelj je iz boja, drugi je pripravljen na nov boj…. Drugih slik nimam. Ni bilo časa, so pa v glavi. Ogenj…dim…vročina…znoj…utrujenost…žeja… Poln fb jih je in po večini so vse enake, a nimajo zvoka. Ni zavijanja vetra, ni zvoka ognjene fronte, ki požira vse pred sabo, ni kričanja gasilcev ki se z njo borijo, ni slišati navodil “UMIK-UMIK…” Tega je bilo ogromno. Dim prekrije sonce in pod njim se vije boj. Dokaj miren dan, gašenje linije požara, ki je prišel iz Italije. Do Italijanske vasi cca 1,5 km. Veter počasi obrača, kot je bilo pričakovati. Slovenski gasilci ščitijo hiše v vasi na italijanski strani, helikopterje Slovenske vojske preusmerimo v vas za pomoč. Ne znam dobro italijansko ampak vseeno sem razložil starejši gospe…imate minute časa, vzemite kar nujno potrebujete in zapustite hišo…Veter čisto spremeni smer, plameni oblizujejo dvorišča, hiše… vlada panika, kaos, preskoki plamena. Gorijo drevesa pred hišo, na parkirišču…vse gori. Ujeti v repu požara ki je prešel mejo, po hribu navzgor proti slovenskim vasem. Ko se prebijemo skozi dim po cesti nazaj v Slovenijo, ista slika. Manj kot v 15 minutah je pogorel cel hrib in špica požara divja naprej. Ista zgodba se je odvijala na tej strani požara. Iz štaba kjer je potekalo vodenje intervencije, so bežali. Zgoreli so papirji, zemljevidi, niti sendvičev ni bilo časa pobrat… nadaljujemo z delom. Na isti način uspešno ubranimo tudi naše vasi in do večera se umiri… Pride menjava gasilcev na terenu. Ponoči gasijo, delajo kontra požige, zgledalo je, da bo uspelo ampak…naslednji dan je spet nov veter in isto sranje….se borimo naprej. Gasilci prihajajo iz cele Slovenije a zmanjkuje lokalcev. Gledam slikce na fb…slika vodnega topa, ki prihaja na pomoč in spodaj negativni komentarji…sranje…naša država…podenj… kr neki, značilno za Slovence, samo da smo proti. Ta top je krvavo pomagal, ko smo se skupaj z Gorenjsko regijo borili proti fronti na cesti Kostanjevica-Vojščica in jo zaustavili. Ne eno, več jih je bilo. Spet na fb gledam slike ljudi, ki prinašajo v gasilske domove pijačo, hrano. Po vaseh jo delijo. Zlata so vredni in velik HVALA gre tudi njim, kot vsem na terenu. Ampak spet spodaj komentarji vsemogočnih ljudi…državo je lahko sram, država je podenj od podna… Kaj je z vami? Kaj je s tabo (osebno se poznava). Tudi prej ni bil nihče ne žejen, ne lačen. Poraba je bila res ogromna pri takih temperaturah in naporu, ampak šli smo v “boj” ne na ples kolega. Še enkrat hvala domačinom in vsem ostalim, ampak prepričan sem, da bi tudi država poskrbela za to, kot za marsikaj drugega…
V imenu ZGRS Sežana se želim zahvaliti prav vsem, najprej operativcem, ki so dali vse od sebe pa tudi vsem ostalim strukturam, ki so uspešno delovale tako na lokalnem kot državnem nivoju, da je bila lahko tako velika intervencije uspešno zaključena. Hvala tudi vsem donatorjem in posameznikom, ki so nam pomagali in verjeli v nas.