Žled je vremenski pojav, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. Ko iz oblakov pada dež in ta prileti iz toplega v hladen zrak, se tam hitro ohladi. Tako se drobne kapljice ohladijo na temperaturo pod 0 ºC. Ko pa priletijo na zmrznjena zla ali na hladne predmete, tam v trenutku zmrznejo.
Tako dobijo veje, debla, telefonske in električne žice ter drogovi ledeni oklep. Led je zelo težak, zato se pod njegovo težo začnejo lomiti drevesa, žice se začnejo trgati, železni stebri pa se pričenjajo upogibati. Žled povzroča težave v prometu in preskrbi z električno energijo.
Pravočasno se pripravite žled
Okoli stavbe odstranite suha drevesa oziroma oklestite veje, ki bi se pod težo žleda lahko zlomila. Ustrezno zavarujte tudi izpostavljene elemente. Pripravite pesek in sol za posipanje zaledenelih površin.
Upoštevajte, da lahko pride do daljših prekinitev oskrbe z električno energijo in da je zaradi tega lahko motena ali prekinjena tudi oskrba s tekočo vodo in ogrevanje, onemogočeno je kuhanje, razsvetljava, priprava tople vode in podobno. Razmislite o možnostih priprave hrane in načinih ogrevanja, ki za delovanje ne potrebujejo električne energije, vendar pri tem poskrbite za požarno varnost.
Kako ravnati ob napovedanem žledu?
Spremljajte vremensko napoved, vremenske razmere in vremenska opozorila Agencije za okolje.
Pazljivo hodite po zaledenelih poteh. Ob obiskovanju narave bodite pozorni na pokanje vej in se izogibajte hoji pod drevesi. Ker se veje in drevesa pod težo žleda lahko zlomijo, je zadrževanje v parkih in gozdovih lahko nevarno. Vozil ne parkirate pod drevesi.
Ne zadržujte se v bližini električnih daljnovodov, saj obstaja nevarnost trganja električnih kablov ter porušitve drogov in stebrov. Pretrganih kablov in drugih delov napeljav se ne dotikajte, saj so lahko še pod napetostjo.
Če ob izpadu električne energije le-to zagotavljate z generatorji električne energije (agregati), upoštevajte varnostne napotke skladno z navodili proizvajalcev.
Ob izpadu električne energije ne odpirajte hladilnikov in zamrzovalnikov. Po vrnitvi električne energije preverite ustreznost živil. Za razsvetljavo uporabite baterijske svetilke.
Na pot se odpravite le, če je nujno.
Letošnja tema projekta Oktober – mesec požarne varnosti je požar v naravi.
Že majhen izvor toplote (npr. ogenj, iskrenje, vroč katalizator vozila) lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti, kar lahko ogroža ljudi, živali in okolje. Namen letošnjega meseca požarne varnosti je širši javnosti podati informacijo o vzrokih za nastanek požara, opisati nevarnosti in napotke, kako lahko sami preventivno ravnajo, da preprečijo njegov nastanek, kaj naj storijo, če požar v naravi ogroža dom, ob evakuaciji in po vrnitvi domov.
Aktivnosti ob letošnjem mesecu požarne varnosti pripravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Zavod za gozdove Slovenije.
Ne podcenjujte moči vode. Preverite, ali živite na poplavnem območju, in pravočasno ukrepajte.
Poplave povzročajo med naravnimi nesrečami v Sloveniji veliko škode, in sicer zaradi silovitosti ter pogostosti. Včasih zahtevajo tudi človeško življenje. Poplave se lahko pojavljajo med vsem letom, najpogostejše pa so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Poleti so poplave povezane z neurji in so predvsem krajevne ter hudourniške.
Pred poplavo
Pravočasno se poučite, kaj lahko naredite pred poplavo, s katerimi ukrepi lahko omilite njene posledice in kako ravnati ob poplavi ter po njej. V spletni aplikaciji Atlas okolja preverite, ali živite na območju, ki ga ogrožajo poplave, v aplikaciji SMOK (Sistem monitoringa, opozarjanja in kontrole) pa lahko spremljate stanje vodotokov in padavin. Priporočljivo je pripraviti zadostno zalogo pitne vode, konzervirane hrane, nujnih zdravil, opremo za prvo pomoč, nepremočljive obleke in čevlje, baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki ter drugo, kar menite, da bi potrebovali.
Ob napovedi poplave
Če živite v predelu, kjer so mogoče poplave in nanje opozarjajo vremenske razmere, spremljajte vremensko napoved in vremenska opozorila ter opazujte naraščanje vode v okolici. Če lahko, iz kleti in nižjih prostorov umaknite premično premoženje. V okolici stavbe zavarujte ali umaknite predmete, ki jih voda lahko odplavi. S protipoplavnimi vrečami preprečite vdor vode v stavbo. Vozilo umaknite iz podzemnih garaž in z brežin ter ga parkirajte na mesto, ki je dvignjeno nad območje, ki ga lahko poplavi voda. Ob napovedi močnega deževja in možnosti poplav preložite športne dejavnosti, ki so povezane z vodo in obvodnim prostorom.
Med poplavo
Če ste ostali v stavbi na poplavljenem območju, se umaknite v višje nadstropje stavbe, zunaj pa na višje ležeče območje, ki
ga voda še ni dosegla. Nikoli ne poskušajte prečkati vodnega toka, tudi če vam voda sega le do kolen, saj vas lahko vodni tok spodnese. Ne približujte se rečnim brežinam, saj so lahko zaradi erozije spodjedene in niso trdne. Upoštevajte zapore cest in podvozov. Z vozilom ne poskušajte prečkati poplavljenih cest.
Po poplavi
Voda, ki je poplavila območja in prostore je onesnažena, zato se ob odpravljanju posledic ustrezno zaščitite in se po delu
temeljito umijte. Iz poplavljenih prostorov izčrpajte vodo in odstranite naplavine, poplavljene naprave ter opremo. Tla in
stene teh prostorov ter predmete, ki so bili v stiku s poplavno vodo, očistite s čisto vodo, jih razkužite in dobro posušite. Če
predmetov ni mogoče očistiti, jih zavrzite. Ne uživajte hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo. Upoštevajte navodila glede
uporabe pitne vode.
Možnost hudourniških poplav
Izdano: 27. 8. 2023 ob 9:00
Jutri dopoldan bodo Slovenijo od zahoda zajele nevihte z nalivi, ki bodo lahko tudi dolgotrajne. Ob tem bodo hitro naraščale manjše reke in hudourniki v zahodnem in osrednjem delu države, zlasti v porečjih predalpskega in dinarskega hribovja.
Zaradi spremenjenih odtočnih razmer po zadnjih poplavah, na odsekih kjer so struge hudournikov in rek spremenjene in mestih kjer so še prisotni nanosi materiala in plazine, bo padavinska voda lahko odtekala drugače kot običajno. Trenutno so najbolj ranljiva območja obeh Sor, Gradaščice, Kamniške Bistrice, Zgornje Savinjske doline in Mežiške doline.
Na vseh omenjenih območjih bodo možne poplave ob vodotokih ter poplave padavinske in zaledne vode.
Povezane strani
Opombe:
V primeru napovedi obeh tipov poplavnega dogodka na istem območju, barva območja opredeljuje tip dogodka z višjo stopnjo nevarnosti.
Opis stopenj nevarnosti in možnih učinkov [pdf, 177.3 KB]
Zemljevid z imeni območij [png, 259.4 KB]
Zaradi narave procesov ni mogoče napovedati in pravočasno izdati opozoril za vse nevarne okoljske dogodke, prav tako lahko prihaja do odstopanj napovedi in opozoril od dejanskega razvoja dogodkov. Več..
Vsako leto je konec avgusta, ko občina Sežana praznuje svoj praznik, v mestu živahno in veselo.
Bogat kulturni, zabavni in športni program popestrijo še lokalna društva, ki predstavijo svoje delovanje in stojnice na katerih domači ponudniki ponudijo svoje izdelke.
Celoten program je dostopen tukaj.
V soboto 26.8.2023 bomo sklopu programa praznika občine Sežana tudi Zavod za gasilno in reševalno službo predstavili gasilnike in protipožarno opremo za gospodinjstva. Vabljeni na ogled in svetovanje.
Projekt »Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah« (angleško Safe and Equal in EMErgencies – SEE ME) je Uprava za zaščito in reševanje skupaj s projektnimi partnerji pridobila na razpisu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).
Naravne in druge nesreče prizadenejo predvsem najbolj ranljive skupine prebivalstva. Poleg otrok, starejših in bolnih so v nujnih primerih zagotovo najbolj ranljive tudi osebe s posebnimi potrebami. Osebe s posebnimi potrebami se srečujejo s številnimi ovirami na različnih področjih družbenega življenja, tudi ob naravnih in drugih nesrečah. Poleg usklajevanja pomoči ob večjih nesrečah je eden glavnih namenov mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite tudi krepitev preventive in pripravljenosti, s ciljem povečati pripravljenost in sposobnost odzivanja celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ter mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Še posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi varnosti in zaščiti oseb s posebnimi potrebami v primeru naravnih ali drugih nesreč.
Uprava za zaščito in reševanje kot projektni partner sodeluje v projektu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč na podlagi donacijske pogodbe med Evropsko komisijo in vodilnim partnerjem Ministrstvom za notranje zadeve, Civilne zaščite Hrvaške in projektnim partnerjem Ministrstvom za notranje zadeve, Direktorat za izredne situacije, Črna gora. Projekt bo potekal 18 mesecev, od marca 2022 do avgusta 2023, skupna vrednost projekta je 367.814,64 EUR.
Namen projekta je izboljšanje varnosti in zaščite oseb s posebnimi potrebami v primeru naravnih ali drugih nesreč preko ozaveščanja in priprave smernic za vključitev potreb oseb s posebnimi potrebami v aktivnosti preventive, načrtovanja in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah.
V okviru projekta bodo potekale aktivnosti, ki bodo pripomogle k ozaveščanju javnosti in sil zaščite, reševanja in pomoči o potrebah oseb s posebnimi potrebami v času nesreč, pripravljena bodo gradiva z informacijami o ravnanju ob nesrečah (ki bodo prilagojena osebam s posebnimi potrebami), izvedene bodo delavnice oziroma posveti, mednarodna konferenca in usposabljanja na temo potreb oseb s posebnimi potrebami v nesrečah. Pripravljene bodo smernice za vključitev potreb oseb s posebnimi potrebami v aktivnosti preventive, načrtovanja in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah.
Predvideni uporabniki in upravljalci rezultatov projekta so sile zaščite, reševanja in pomoči in drugi akterji vključeni v zaščito, reševanje in pomoč, osebe s posebnimi potrebami, lokalne in regionalne avtoritete ter skupnosti, širša javnost. Rezultati projekta niso usmerjeni le v koristi za Slovenijo, ampak za vse projektne partnerje in širše na evropski ravni. Posredni učinek projekta je tudi čezmejno sodelovanje (krepitev) organov civilne zaščite s poudarkom na doslej prezrto področje, ki se nanaša na osebe s posebnimi potrebami, še posebej: skupni ukrepi pripravljenosti, pregled trenutnega stanja in dosedanjih dosežkov Evropske unije in nadaljnji razvoj teh dosežkov, da bi državam članicam ponudili posebno dodano vrednost.
Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost.
Vir: Wikipedia
CROSSIT-SAFER
Ta spletna stran je bila sofinancira s strani Evropske unija v okviru Programa Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020 preko projekta CROSSIT-SAFER. Skupni znesek: 2.932.913,94€, ESRR: 2.492.976,83€.Obvestila
Oktober – mesec požarne varnosti 202427.09.2024 - 9:47- Možnost hudourniških poplav11.09.2024 - 14:39
- Prenehanje velike požarne ogroženosti naravnega okolja20.08.2024 - 14:19